V Mariboru so do danes zabeležili šest primerov ošpic, od katerih je moral biti le enoletni deček hospitaliziran. Bil je zelo bolan, njegovo stanje je otežila pljučnica, trajalo je en teden. Zdaj je že v domači oskrbi in je z njim vse v redu.
Kdo je zbolel za ošpicami
Najprej je zbolel 38-letni moški, ki se je najverjetneje okužil med potovanjem v Srbiji in v preteklosti ni bil cepljen proti ošpicam. To je bilo 13.
maja, po tem, ko je bil bolnik na urgenci zaradi drugih zdravstvenih stanj.
Od njega sta se okužila še dojenček in 40-letni moški, pozneje pa še zdravnica in medicinska sestra, ki sta na mariborski pediatrični kliniki zdravili dojenčka, ter članica družine prvega obravnavanega primera ošpic.
V vseh primerih so ustrezno ukrepali tudi pri vseh zdravstvenih delavcih, ki so prišli v stik z okuženimi, je povedala Lea Knez, vodja Enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor.
Medicinska sestra in zdravnica sta bili cepljeni z dvema odmerkoma, vendar je medicinska sestra drugi odmerek prejela šele po stiku s pacientom.
„Imunologi sklepajo, da gre pri zdravnici, ki je že prejela dva odmerka, za zelo redko celično pomanjkljivost. To poznamo tudi pri drugih cepljenjih, ko govorimo o t. i. neodzivnikih.
Nekatere osebe, ki se cepijo, lahko zbolijo, čeprav so popolnoma cepljene. Je pa to izjemno redko,“ je pojasnil epidemiolog Karl Turk iz NIJZ.
Kužni smo lahko približno dva dneva, preden se pojavi kakršenkoli simptom, lahko se pojavi vročina, ki je okoli 38 stopinj Celzija, izpuščaj pa se lahko pojavi šele po štirih dneh in šele takrat vidimo, da gre za ošpice.
Foto: Thinkstock
„Zakon bi bilo treba spremeniti“
Nataša Marčun Verda je prepričana, da imajo srečo, ker je v mariborski regiji precepljenost 94-odstotna, in da so bili tisti, ki so prvi prišli v stik z okuženimi, zaščiteni.
Čeprav sta dva od zaposlenih zbolela, to ne pomeni, da bi lahko ukrepali drugače. Po njenih besedah se je celoten kolektiv odločil, da bo zaščitil sebe in potencialne bolnike, ter se zavedajo pomena cepljenja. Ni pa zakona, ki bi lahko prisilil zaposlene, da se cepijo, so samo priporočila.
Kot pravi, bi bilo treba zakonodajo spremeniti. „Zakon se je pripravljal, a ni prišel niti v obravnavo. Določeno bi bilo cepljenje vseh zdravstvenih delavcev, vseh dijakov in študentov v zdravstvu, ki prihajajo v stik z bolniki. Tudi to, da otroka ne bi mogli vpisati v vrtec, če ni cepljen …“ je prepričana Nataša Marčun Verda.
Kako bolnišnica obravnava otroke, ki jih starši niso cepili
Kot so povedali, je šlo v primeru obolelega dečka prav za primer, ko starši otroka niso želeli cepiti, niti niso želeli terapije z antiglobulini.
Če se pride v bolnišnico zdravit tak otrok, ga obravnavajo enako kot vse druge. Otrok je najprej pet dni v karanteni, potem pa ga pošljejo v domače varstvo, kjer mora ostati do 21. dne.
„Glede na to, koliko je bilo kontaktov, ocenjujemo, da smo bili pri tem zelo uspešni, še posebno zato, ker gre za okoli 300 ali 400 kontaktov, nas pa je malo,“ je povedal epidemiolog Karl Turk.
Foto: STA
Inkubacijska doba je 21 dni, bolezen pa je zelo nalezljiva
„Epidemiološka služba še vedno preverja številne možne kontakte potrjenih primerov ošpic. Na NIJZ ocenjujemo, da smo z dosedanjim ukrepanjem preprečili morebitne dodatne primere, kljub temu pa verjetno lahko še vedno pričakujemo posamezne primere ošpic, saj je inkubacijska doba pri okužbi z ošpicami do 21 dni, bolezen pa je zelo nalezljiva,“ so zapisali na NIJZ.
„Ko dobimo informacije o bolniku, začnemo iskati kontakte in preučujemo, kje se je oseba gibala. Potem aktivno iščemo vse kontakte, preverjamo cepilne statuse in ljudi docepimo, če je treba. Otroci, mlajši od enega leta, dobijo imunoglobuline,“ je pojasnil Karl Turk.
Edina učinkovita zaščita je cepljenje
„Cepljenje je eden najpomembnejših dosežkov medicine,“ je izpostavil Zvonko Baklan z oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja. „Več ko bo cepljenih ljudi, manj je možnosti, da se bolezen širi,“ je dodal Karl Turk iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Učinkovitost cepiva proti ošpicam je 97-odstotna, pri čemer je pomembno, da je posameznik prejel oba odmerka. To še posebej velja za otroke, ki drugi odmerek cepiva navadno dobijo pred vstopom v šolo. Če nameravajo med počitnicami potovati v kraje, kjer se pojavljajo ošpice, zdravniki staršem svetujejo, da za drugi odmerek poskrbijo predčasno.
Rizične skupine so otroci do dveh let, imunsko oslabeli odrasli in nosečnice. Statistično vsak četrti oboleli potrebuje hospitalizacijio, saj jih ogrožajo bakterijske okužbe. Zdravila proti ošpicam ni, zdravimo lahko samo zaplete in simptome.
Če se v prostoru s 100 ljudmi, ki so vsi cepljeni proti ošpicam, pojavi ena oseba z ošpicami, bodo zboleli trije. Če pa se ena okužena oseba pojavi v prostoru 100 ljudi, ki niso cepljeni, bo zbolelo od 90 od 100 ljudi. Ena kužna oseba lahko prenese okužbo na od 12 do 18 ljudi,“ je povedala Lea Knez.
„Matematično dokazljivo je, da se pojavljajo epidemije, kjer precepljenost pade pod 90 odstotkov, mini epidemije, če precepljenost pade pod 93 odstotkov. Vse bolezni so izginile, ker cepimo, ne zaradi nekega drugega razloga,“ je povedal infektolog Zvonko Baklan.
Foto: Getty Images
Lahko se zdimo popolnoma zdravi, pa bolezen že širimo naprej
Prvi oboleli 38-letnik in otrok, ki je potem zbolel, nista bila istočasno v prostoru, ampak je drugi prišel v prostor šele nekaj časa po tem, ko je prvi že zapustil prostor zaradi slabega počutja.
„Bolniki niso osveščeni, da imajo lahko vročinsko stanje, še preden se pojavi izpuščaj. Če pa se ob vročini pojavi tudi ta, so lahko ošpice.
Samo ob vročini in slabem počutju brez anamneze, brez tega, da bi pacient povedal, da je bil v Srbiji in da ni cepljen proti ošpicam, se tega nikakor ni dalo ugotoviti, čeprav je bil prej že dvakrat na urgenci. Šele tretjič, ko je postalo stanje bolj izrazito, se je lahko postavilo diagnozo.
V času, ko je bil kužen, se tega ni dalo. Zdaj, ko smo senzibilizirani glede primera ošpic, bi na ošpice posumili hitreje, sicer gre le za slabo počutje in vročino,“ razlagajo na UKC Maribor.
„Bolnik je bil bolan, hodil okoli, šel na družinsko zabavo, bolezen je širil naprej. Bolnikom je treba povedati, kako naj se obnašajo, a potem morajo to tudi upoštevati,“ razlaga Vojko Berce, namestnik predstojnice na Kliniki za pediatrijo, in dodaja, da je pri ošpicah tako, da lahko v začetku kot popolnoma zdrav hodiš po svetu, a ne veš, da si že okužen.
Priporočena cepljenja za vse zdrave odrasle
Tudi zdravi odrasli brez kroničnih bolezenskih stanj se lahko (v določenih primerih pa celo moramo) proti nekaterim nalezljivim boleznim zaščitimo s cepljenjem, ne glede na poklic, ki ga opravljamo. Cepljenje odraslih lahko razdelimo v štiri kategorije, in sicer:
Danes z zaščito otrok proti številnim nevarnim nalezljivim boleznim v okviru nacionalnega programa cepljenja začnemo že v prvih mesecih življenja, a ni bilo vedno tako. Nekatera cepljenja smo uvedli že pred 2.
svetovno vojno, nekatera pa šele v zadnjih desetletjih, zato so danes med odraslimi ljudmi zagotovo tudi takšni, ki niso bili cepljeni proti ošpicam, rdečkam, davici, tetanusu, otroški paralizi ali oslovskemu kašlju.
Če cepiv proti tem boleznim doslej nismo prejeli, s cepljenjem ne bomo zaščitili le sebe, temveč tudi najranljivejše člane družbe – novorojenčke, starejše ter tiste, ki zaradi različnih zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni.
- obvezno cepljenje za odrasle, ki so bili v stiku z bolnikom z ošpicami, pa doslej proti njim še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno;
- priporočljivo cepljenje za vse, ki proti ošpicam niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno.
Preberite si več o cepljenju proti ošpicam.
- priporočljivo cepljenje za ženske, ki načrtujejo nosečnost, pa proti rdečkam niso bile cepljene oziroma jih niso prebolele.
Preberite si več o cepljenju proti rdečkam.
- obvezno cepljenje za tiste, ki proti davici niso bili cepljeni, so bili cepljeni nepopolno ali je od cepljenja minilo že več kot 10 let, pa hkrati potujejo na območja, kjer je bolezen še prisotna (Indija, Nigerija, Brazilija, Indonezija, Filipini, Bangladeš, Venezuela, Vietnam, Haiti, Južna Afrika, Jemen…).
- priporočljivo cepljenje za tiste, ki proti davici niso bili cepljeni, so bili cepljeni nepopolno ali je od cepljenja minilo že več kot 10 let.
Preberite si več o cepljenju proti davici.
Svetovna zdravstvena organizacija vsem, ki za več kot 4 tedne potujejo na območja, kjer je nevarnost okužbe (Afganistan, Pakistan, Nigerija, Somalija, Indonezija, Papua Nova Gvineja, DR Kongo, Kenija, Niger ali Mozambik), priporoča, da pred odhodom dobijo obnovitveni odmerek cepiva, če v zadnjih 12 mesecih niso bili cepljeni proti tej bolezni. Seveda priporočilo o cepljenju velja tudi za tiste, ki doslej proti otroški paralizi sploh še niso bili cepljeni.
Preberite si več o cepljenju proti otroški paralizi.
Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za vse, ki še niso bili cepljeni, so bili cepljeni nepopolno ali pa je od zadnjega cepljenja minilo več kot 10 let. Še posebej to velja za popotnike, pri katerih obstaja tveganje za poškodbe, denimo pri alpinizmu ali trekingih.
Preberite si več o cepljenju proti tetanusu.
Oslovski kašelj v odrasli dobi je pogosto spregledana okužba. Nanj moramo pomisliti pri osebi z dolgotrajnim kašljem. Res je, da so zapleti veliko pogostejši pri majhnih otrocih, vendar so možni tudi pri odraslih. Vsi oboleli so tudi izredno kužni za okolico. Ker je bolezen lahko smrtna za dojenčke in lahko poteka z zapleti pri kroničnih bolnikih, je cepljenje priporočljivo za:
- vse, ki doslej še niso bili cepljeni,
- vse, ki v odrasli dobi še niso prejeli obnovitvenega odmerka,
- nosečnice ob vsaki nosečnosti (čim prej po 24. tednu), tudi če so pred nosečnostjo že bile cepljene.
Preberite si več o cepljenju proti oslovskem kašlju.
V odrasli dobi je priporočljivo, da prejmemo naslednje obnovitvene odmerke:
- enkrat v življenju obnovitveni odmerek cepiva proti oslovskemu kašlju,
- obnovitveni odmerek cepiva proti davici in tetanusu vsakih deset let.
Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse, saj bolezen zaradi številnih bolniških odsotnosti v sezoni gripe predstavlja pomembno breme za družbo.
Še posebej je cepljenje proti gripi pomembno za tiste odrasle, ki imajo majhne otroke, skrbijo za kroničnega bolnika ali pa želijo tudi sami prispevati k zaščiti starejših članov družine.
Za vse naštete skupine je namreč gripa lahko zelo huda, tudi smrtno nevarna bolezen.
Preberite si več o cepljenju proti gripi.
KME je resna in izjemno boleča okužba centralnega živčnega sistema, za katero ne poznamo zdravila. Obolevnost v Sloveniji je med najvišjimi na svetu, delež cepljenih pa zelo nizek. Celotna Slovenija že 50 let velja za žarišče KME, ki lahko pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim.
Približno 5 % bolnikom ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitični sindrom. Zato je cepljenje proti KME priporočljivo za vse prebivalce Slovenije.
Za odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let ter za zamudnike, ki so 49 let dopolnili leta 2019 ali kasneje, cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Preberite si več o cepljenju proti KME.
Herpes zoster ali pasavec je izjemno boleča bolezen, ki lahko prizadene vse, ki so kdaj preboleli norice. Povzroča ga namreč isti virus, ki se po prebolelih noricah skriva v hrbtenjači in se lahko kasneje v življenju ponovno aktivira. Bolezen je pogostejša pri starejših od 60 let, zato je cepljenje priporočljivo predvsem zanje.
Preberite si več o cepljenju proti herpes zostru.
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se
Z znanjem do boljšega zdravja
1. Kakšna je klinična slika ošpic?Klinični znaki okužbe z virusom ošpic so visoka vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic, eritematozni makulopapulozni izpuščaj in patognomonični enantem – Koplikove pege. Značilen izpuščaj se pojavi od 3. do 7. dneva bolezni najprej za ušesi in na obrazu, nato se generalizira in traja 4 do 7 dni. Bolezen običajno spremlja levkopenija.
2. Kako se prenaša virus ošpic?Ošpice se prenašajo aerogeno, s kužnimi kapljicami, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom preko sveže kontaminiranih predmetov.
3. Koliko časa je bolnik kužen?Bolnik je kužen 4 dni pred pojavom izpuščaja in še 4 dni po pojavu izpuščaja.
4. Kaj storiti v primeru pojava izpuščaja in povišane telesne temperature?Če opazite pojav bolezenskih znakov, ki bi lahko bili ošpice, vam svetujemo, da se najprej preko telefona posvetujete s svojim izbranim zdravnikom, ki vam bo dal ustrezna navodila.
5. Kako zdravimo ošpice?Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila. Bolezen zdravimo simptomatsko. Najučinkovitejša zaščita pred ošpicami je cepljenje.
6. Kako in kje se lahko zaščitimo proti virusu ošpic?Proti ošpicam se zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji uporabljamo kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki vsebuje živ oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk. Pripravljeno je na celični kulturi piščančjih zarodkov. Cepivo ne vsebuje tiomersala ali drugih konzervansov.
Proti ošpicam se lahko cepimo na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/ambulante) ali pri izbranem zdravniku, predšolski otroci, šolarji, študenti pa se cepijo pri izbranem pediatru ali šolskem zdravniku. V primeru epidemiološke indikacije (stik z bolnikom z ošpicami) so odrasli kontakti cepljeni na stroške ZZZS, sicer je cepljenje za odrasle samoplačniško.
7. Kako se cepimo proti ošpicam?Cepljenje se izvede z 0,5 ml raztopljenega cepiva, ki se injicira podkožno v zgornji del nadlahti.
Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci od dopolnjenih 12 mesecev starosti do dopolnjenih 18 mesecev starosti, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.
Otroke in odrasle, ki še niso bili cepljeni proti ošpicam, cepimo z dvema odmerkoma cepiva v presledku enega meseca.
8. Kako je cepivo učinkovito ?95 do 98 % otrok, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva OMR, razvije protitelesa. Pri okrog 2-5 % otrok po cepljenju ne pride do serokonverzije – protitelesa se ne razvijejo. Večina oseb, pri katerih ne pride do serokonverzije po prvem odmerku, razvije protitelesa po drugem odmerku.
9. Koliko časa traja zaščita po cepljenju ?Po cepljenju je raven protiteles nižja kot po naravni okužbi. Serološke in epidemiološke raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb doživljenjska.
10.
Kdo ne sme biti cepljen proti ošpicam?Poleg predhodno dokumentirane alergične reakcije na sestavine cepiva ali hude alergične (anafilaktične) reakcije na jajčne beljakovine, je cepljenje z živim, oslabljenim cepivom proti ošpicam kontraindicirano za nosečnice, dojenčke mlajše od 6 mesecev starosti in bolnike s huje okrnjeno imunostjo. Med bolnike s huje okrnjeno imunostjo spadajo bolniki s težjo primarno motnjo imunosti, bolniki po presaditvi krvotvornih matičnih celic dokler prejemajo imunosupresivno terapijo in še 12 mesecev od zadnjega odmerka kateregakoli imunosupresivnega zdravila oz. še dlje v primeru reakcije presadka proti gostitelju, bolniki s presajenimi čvrstimi organi, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, bolniki z malignimi obolenji, ki prejemajo imunosupresivno kemoterapijo ali radioterapijo in še 6 mesecev po prenehanju aplikacije, bolniki, ki prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov in bolniki, ki prejemajo druga zdravila, ki krnijo imunski sistem. Te bolnike po stiku z virusom ošpic (v kolikor ni dokaza, da so imuni), lahko zaščitimo z dajanjem intravenskih imunoglobulinov. Intravenski imunoglobulini se aplicirajo čim prej oz. najkasneje do 6 dni po izpostavitvi virusu ošpic v odmerku 0,15 g/kg telesne teže v enkratnem odmerku.
11. Ali so odrasli rojeni leta 1968 cepljeni proti ošpicam?V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih 8 mesecev do 8 let starosti (torej priporočeno za rojene od leta 1960 dalje, ki še niso preboleli ošpic).
V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od 8 mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni in otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic. V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5.
letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe rojene med leti 1960 in 1968 lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam.
Cepljenje z drugim odmerkom (revakcinacija) za otroke v prvem razredu (za 7 let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo v programu ponovno navedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka.
Od leta 1990 dalje otroke cepimo z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti 12 do 18 mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.
12. Ali je otrok, ki je pri 1 letu prejel prvo dozo cepiva proti ošpicam in pred vstopom v šolo ni bil cepljen, vseeno imun?Večina otrok (93-98 %) je po cepljenju z enim odmerkom cepiva zaščitena proti ošpicam. Za dolgotrajno zaščito pa je potreben dodatni odmerek. Po do sedaj znanih podatkih je po cepljenju z dvema odmerkoma cepiva trajno zaščitenih 97-99 % cepljenih.
13. 8-letni otrok je bil cepljen proti ošpicam samo enkrat v starosti 1 leta. Ali bo, če se cepi sedaj, zaščita enaka kot pri tistih, ki so 2. dozo dobili po programu že pri 6 letih?Po drugem odmerku bo zaščita enaka, kot bi bila, če bi otrok drugi odmerek prejel po programu.
14. Ali je mogoče otroka cepiti samo proti ošpicam?Otroci morajo biti po programu cepljeni s trivalentnim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Proizvodnja monovalentnega cepiva proti ošpicam je omejena in so posamezni odmerki na voljo le za dojenčke ob epidemiološki indikaciji.
15.
Do kdaj mora biti najkasneje opravljeno cepljenje proti OMR? Ali obstaja kakšna zgornja meja glede starosti za to cepljenje?Cepljenje proti OMR je priporočljivo opraviti čim bolj v skladu s programom cepljenja (pred vključitvijo v kolektiv). Če iz kakršnegakoli razloga cepljenje ni bilo opravljeno pravočasno, se ga lahko opravi kadarkoli kasneje. Omejitve navzgor ni. Več informacij lahko najdete v Priporočilih za cepljenje proti ošpicam.
16. Rojen sem leta 1965. Imam predšolska otroka stara 3 in 5 let. Čez 2 tedna odpotujemo v Francijo?Možnost za širjenje ošpic po Evropi je velika, saj v večini držav niso dosegli 95 % precepljenosti.
To omogoča širjenje virusa znotraj držav, pa tudi širjenje bolezni med državami, zato potovanja po Evropi lahko predstavljajo tveganje glede izpostavljenosti virusu ošpic. Za vse osebe, rojene po letu 1960, se priporoča, da naj se pred potovanjem cepijo proti ošpicam, razen, če so jih prebolele oz. če so bile že dvakrat cepljene.
Za otroka je v tem primeru priporočljivo predčasno cepljenje z drugim odmerkom. Tako cepljenja po programu ob vstopu v šolo ne bosta potrebovala.
17. Ali je škodljivo, če oseba namesto dveh dobi 3 odmerke cepiva proti ošpicam?Za učinkovito zaščito pred ošpicami zadostujeta dva odmerka in tretji odmerek ni potreben, ni pa škodljiv, razen če bi se po cepljenju pojavili neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po kateremkoli odmerku.
18. Ali lahko otroka po prebolelih noricah cepimo proti ošpicam?Prebolele norice niso kontraindikacija za cepljenje proti ošpicam in otroka lahko cepimo takoj, ko je zdrav in se dobro počuti.
19. Ali lahko po cepljenju zdravstvenih delavcev na hemato-onkoloških oddelkih pride do prenosa cepilnega seva na bolnike?Do sedaj ni dokaza, da bi bil cepilni sev prenosljiv in je cepljenje zdravstvenega osebja na hemato-onkoloških oddelkih potrebno za lastno zaščito in za zaščito imunsko okrnjenih bolnikov.
20. Oseba nima pisnega dokazila o cepljenju proti ošpicam zato prejme en odmerek cepiva in se nato na lastno željo testira na IgG specifična protitelesa, ki so v pozitivnem območju. Ali je to zadosten dokaz imunosti ali je potreben še drug odmerek v skladu s programom cepljenja?Serološki dokaz imunosti je dovolj in oseba v takem primeru ne potrebuje dodatnega odmerka.
21. Koliko časa po cepljenju lahko ženska zanosi?Po cepljenju proti ošpicam s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, se priporoča, da ženska ne zanosi vsaj 1 mesec, čeprav ni dokazov, da bi katerokoli živo cepivo (ki je danes v uporabi) povzročalo okvaro ploda.
22. Ali so nevarnosti cepljenja res manjše kot nevarnosti možnih neželenih učinkov cepljenja?Cepivo proti ošpicam je učinkovito in varno.
Tveganje neželenih učinkov po cepljenju proti OMR je neprimerno manjše od tveganja zapletov ob ošpicah, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje v približno 20 % primerov.
Poleg običajnih bolezenskih znakov se ob ošpicah lahko pojavijo vnetje srednjega ušesa, pljučnica, akutni encefalitis ali postinfekcijski encefalomielitis.
23. Kje se dobijo podatki o neželenih učinkih cepljenja proti ošpicam?Podatke o neželenih pojavih po cepljenju proti ošpicam hrani Register stranskih pojavov po cepljenju na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Poročila zadnjih 10 let o neželenih učinkih po cepljenju so na voljo na spletnih straneh NIJZ. V zadnjih desetih letih je bilo glede na število otrok v posameznih rojstnih kohortah in glede na deleže cepljenih v posameznem letu cepljenih okrog 200.
000 otrok s po dvema odmerkoma cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (okrog 400.000 odmerkov cepiva). Od leta 2001 do 2010 je bilo po tem cepljenju zabeleženih 413 prijav neželenih učinkov. Največkrat se je pojavil izpuščaj po telesu, zvišana telesna temperatura in rdečina na mestu cepljenja.
Pri 29 otrocih je bila po cepljenju zabeležena hospitalizacija, ki po definiciji pomeni resen neželen učinek, ne pa tudi, da gre za vzročno povezanost s cepljenjem. Večina od teh otrok je bila obravnavana zaradi alergičnih reakcij po cepljenju, ki so ob ustreznem zdravljenju izzvenele brez posledic.
V dveh primerih sta bila otroka hospitalizirana zaradi bruhanja, v enem primeru je šlo za nepojasnjen vaskulitis, v treh primerih pa je šlo za sočasne virusne okužbe.
24.
Kdaj se lahko cepim, če sem bila v stiku z okuženo osebo? Koliko časa po cepljenju mora miniti, da zaščita začne delovati?V kolikor ste bili v stiku z osebo, ki je zbolela z ošpicami, se takoj javite na območni enoti NIJZ zaradi nadaljnje obravnave. Cepljenje lahko z veliko verjetnostjo prepreči ošpice, če se izvede v do 72 urah po stiku osebe z bolnikom z ošpicami, seveda pa je smiselno cepljenje opraviti tudi kasneje.
25.
Kako obravnavamo osebo, pri kateri je cepljenje kontraindicirano in je prišla v stik z bolnikom z ošpicami?V primeru, da gre za nosečnico, za dojenčka mlajšega od 6 mesecev ali da je cepljenje kontraindicirano zaradi okrnjene imunosti, oseba, ki je prišla v stik z virusom ošpic pa nima dokazanih zaščitnih protiteles, naj čim prej oz. najkasneje do 6 dni po izpostavitvi virusu ošpic prejme intravenske imunoglobuline. Če gre za kontraindikacijo zaradi alergije na sestavine cepiva, oseba pa nima povečanega tveganja za težji potek bolezni, naj ostane doma 5.-21. dan po stiku z bolnikom z ošpicami, da ne ogroža drugih.
26. Ali mora biti otrok cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, če je ošpice že prebolel?Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za otroke, od dopolnjenih 11 mesecev starosti dalje.
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), tudi če je otrok ošpice že prebolel. V tem primeru je cepljenje potrebno za zaščito proti mumpsu in rdečkam. Monovalentnih cepiv ali bivalentnega cepiva proti rdečkam in mumpsu ni na tržišču.
Prebolele ošpice niso kontraindikacija za cepljenje s cepivom OMR.
Jak se zbavit aftu na jazyku, v puse a v krku? – Zdraví.Euro.cz
- Ke vzniku aftu přispívá také pojídání slaných brambůrků.
- V dutině ústní se afty objevují nejčastěji kvůli nedostatku určitých látek.
- Aft může vzniknout z různých důvodů, například následkem konzumace příliš kořeněného jídla.
- Pokud chcete aftům předejít, konzumujte dostatečné množství vitamínu C. Ten je obsažený například v citrusových plodech.
- Aft se může objevit také na jazyku.
- Léčivé účinky má například lékořice.
Afty jsou nepříjemné, bolestivé vřídky, které se mohou objevit kdekoli v dutině ústní. Nejčastěji se však vyskytují na jazyku nebo na vnitřních stranách úst. Bývají kulaté a oválné, často zbarvené do ruda, výjimkou však není ani bílá nebo žlutá barva.
Důvod jejich výskytu dosud není známý, určitý vliv má slabá imunita.
Afty se mohou objevit kdekoli v ústní dutině. Vytvořit se jich může i více najednou, což vede k nepříjemným pocitům při jezení, pití nebo čištění zubů. Pacienti mívají problém i s mluvením. U postižených se často se vyskytují:
- afty na jazyku,
- afty na rtu,
- afty v krku,
- afty na dásni,
- afty na vnitřní straně tváře.
Příčina tohoto onemocnění není známá, častěji se však objevuje u jedinců se sníženou imunitou. Na vznik aft mají vliv i hormonální výkyvy. Proto se často vyskytují u žen v období před menstruací.
Náchylnější jsou také jedinci s protézami a rovnátky nebo chroničtí kuřáci. Afty se objevují také při nedostatku vitamínu B, kyseliny listové nebo železa. Spouštěčem může být i stres.
Náchylnější jedinci mohou trpět aftami i několikrát ročně.
Afty v puse mívají různou velikost. Malá afta, která není větší než špendlíková hlavička, do deseti dnů samovolně zmizí a nezanechá po sobě žádnou jizvu. Větší boláky se naopak mohou hojit i po dobu několika týdnů a zanechat po sobě zjizvenou tkáň.
Jak se zbavit aftu?
Co na afty v puse? Ideálně vitamíny, díky kterým boláky samy vymizí. Pokud jich však v ústech máte hned několik, nemůžete jíst ani pít a k onemocnění se vám přidala ještě horečka, vyhledejte lékaře. Stejně tak byste měli učinit i v případě, že aftami trpíte častěji než třikrát ročně a jejich léčba trvá déle než dva týdny.
Vzhledem k tomu, že přesná příčina vzniku tohoto onemocnění není dosud známá, neexistuje ani jednoznačná léčba.
Na trhu jsou k dispozici různé dezinfekční prostředky, které pomáhají odstranit nadbytečné množství bakterií a předcházet zánětu. Stejně tak mohou pomoci i lokální anestetika ve formě gelů.
Jejich dočasným účinkem však může být ztráta chuti. Nejoblíbenější léky proti aftům jsou Herbadent, Corsodyl, Kamistad Solcoseryl.
Pokud se u váš afty rozvinuli, vyvarujte se konzumace:
- Kořeněných jídel
- Citrusů
- Kávy
- Alkoholu
Dále nekuřte a nežvýkejte žvýkačky.
Nově lze v některých stomatologických ordinacích podstoupit léčbu laserem. Tento způsob ošetření zmírňuje bolest a urychluje proces hojení. Současně předchází dalšímu vzniku aft.
Co pomáhá na afty podle babiček?
Postižené místo lze například zklidnit kloktadlem z heřmánku nebo cucáním kostky ledu. Bolavé sliznici prospěje také propolis, který má současně dezinfekční účinky.
Podobným pomocníkem je také cibule, která navíc přispívá k obranyschopnosti organismu. Dále můžete sáhnout například po bylinách podporujících imunitní systém. Tuto funkci má třeba vojtěška nebo kaktus nopál.
Pro zklidnění bolesti můžete dále vyzkoušet roztok z šalvěje, nebo pastilky Cemio Alpské pastilky ŠALVĚJ a VITAMIN C.
Blahodárnou funkci má mimo jiné:
- Oregano
- Řebříček
- Arnika horská
Jak aftám předejít?
Jelikož afty vznikají častěji při oslabené imunitě, je třeba ji pravidelně posilňovat. A to konkrétně:
- Mít dostatek spánku
- Konzumovat kvalitní stravu
- Dodat tělu potřebné vitamíny
Doporučuje se také vyhýbat dlouhodobým stresovým situacím a neméně důležitá je dostatečná péče o dutinu ústní.
Afty foto
Afty se objevují v důsledku oslabené imunity a nedostatku vitamínu B
Malé bolestivé afty potrápí v životě každého z nás.
Foto: Profimedia.cz
Mělké vřídky s bílým středem a červeným okrajem o velikosti jednoho až tří milimetrů pokrývají sliznici buď samostatně, anebo ve větších shlucích v počtu deseti až sta vřídků. „Nejčastěji se objevují na jazyku, na patře či dásni. Samy o sobě nejsou nebezpečné, ale jsou velmi bolestivé a umí ovlivnit běžný život, protože s nimi lze těžko jíst i mluvit,“ říká PharmDr. Tomáš Arndt z Prozdravi.cz.
Za nejčastější příčiny lékaři považují slabou imunitu, nedostatek vitamínu B12, kyseliny listové, železa a zinku v organismu.
„Zhruba u třetiny pacientů s recidivou je nalezena snížená hladina ferritinu nebo železa v krvi. Někdy je objevena také chudokrevnost,“ přibližuje lékař Bohumil Ždichynec.
Významný podíl na vzniku, respektive na recidivě má dědičnost. Děti rodičů, kteří trpí na afty, mají velkou pravděpodobnost, že se vyskytnou i u nich. Velmi často se objevují rovněž u jednovaječných dvojčat. Někdy se s nepříjemnými vřídky potýkají i ženy během menstruace a těhotenství, a to kvůli nerovnováze hormonů v těle.
Viry a bakterie příčinou nebývají, ačkoli si to mnoho lidí myslí. Ty mají vliv až později při infekci aft a prodlužují dobu hojení. Naopak alergiím na určité druhy potravin – mimo jiné na jahody a ořechy, gluteny či látku SLS obsaženou v zubních pastách – se přisuzuje na vzniku aft v ústech stále větší podíl.
„Vyloučit nelze ani mechanické a chemické podráždění ústní dutiny, například kvůli ortodontickým aparátům, jako jsou rovnátka, špatně sedící zubní protéza či zubní kartáček, který je příliš tvrdý. Vliv mohou mít i amalgámové plomby a vzácně i druhotné poškození některými léky,“ dodává Ždichynec.
Afty zmizí obvykle spontánně do několika dní až týdnů, záleží na velikosti, množství, místě výskytu, typu a celkové obranné kondici člověka. Větší vřídky, které mohou dosahovat až velikosti 3 centimetrů, se hojí déle – v řádu několika měsíců – a zůstávají po nich jizvy.
Pro urychlení hojení lze již vzniklé afty ošetřit antisepticky za pomoci vhodné dezinfekce. Vyplatí se také zvýšit příjem vitamínu B, který obsahují například kvasnice, vejce, ořechy, celozrnné obiloviny, luštěniny, listová zelenina nebo brambory.
Důležité je však především posílit celkový imunitní systém. Teď po zimě se vyplatí projít jarní procedurou, při níž pročistíme střeva a upravíme jídelníček, který bude dietní, ale pestrý a bohatý na vitamíny řady B.
Obranyschopnost posiluje též dostatek spánku a odpočinku, vyhýbání se stresu, pravidelné cvičení a pohyb na čerstvém vzduchu.
To vše můžeme navíc podpořit kvalitními doplňky stravy, které tělu doplní důležité vitamíny a minerály, jež mu po zimě chybí.
„Důležité jsou především polyfenoly: antioxidanty, které mají pozitivní vliv na metabolismus a chrání tělo před škodlivinami. Vhodné je vsadit na přírodní doplňky stravy, které obsahují směs polyfenolů získaných z těch nejhodnotnějších rostlin,“ doporučuje Petr Galle ze společnosti Vegall Pharma.
Při stravování je dobré se vyhnout dráždivým a alergizujícím potravinám, kořeněným jídlům a citrusům, jejichž kyselé šťávy působí na sliznici agresivně. Také křupavé pokrmy, typicky chipsy, mohou zanechat stopy v podobě poraněné sliznice, kde se zanedlouho objeví bolestivý vřídek. Ani ocet nebo alkohol nejsou s citlivou měkkou tkání v ústní dutině velcí přátelé.
Častými pacienty jsou pak i kuřáci, protože cigarety obsahují cizorodé látky, které narušují sliznici ústní dutiny, která je pak náchylnější k zánětům a infekcím. Na již vzniklé afty působí naopak blahodárně heřmánek, lékořice a med.
Důležitá je i důkladná hygiena ústní dutiny. Používat bychom měli měkčí zubní kartáček a pastu bez pěnivé složky SLS. „Výsledky řady klinických studií ukazují, že pokud pacienti trpící častou tvorbou aft používají jemnější zubní pastu bez obsahu SLS, jejich afty se léčí rychleji než s běžnou zubní pastou,” upozorňuje MUDr. David Kadlec.
Alespoň jednou denně bychom si měli ústa vypláchnout jemnou ústní vodou, která neobsahuje alkohol.
Pokud při hojení nic nepomáhá, je dobré navštívit zubního lékaře, případně lékaře z ORL, kteří poradí další postup.
Hlavní zprávy
Skorajda vse o ošpicah, preventivi in pomenu cepljenja proti ošpicam
OŠPICE IN CEPLJENJA
Ošpice veljajo za eno najbolj nalezljivih bolezni, katere zapleti lahko vodijo tudi v smrt. V večini primerov lahko ošpice uspešno preprečimo s preventivnimi cepljenji, zaradi česar se javnosti pogosto zdi, da bolezen v sodobnem svetu ni več prisotna.
V letu 2018 se je število novih primerov ošpic potrojilo – odkritih je bilo 82.596 primerov v 47 evropskih državah, 72 bolnikov je za posledicami bolezni umrlo. Največ primerov je bilo potrjenih v Ukrajini, Srbiji, Gruziji in Albaniji.
Se nam bliža epidemija ošpic?
ZGODOVINA OŠPIC
Ošpice so nalezljiva bolezen, ki je v svetu znana že zelo dolgo. V 9. stoletju je perzijski zdravnik objavil enega prvih opisov ošpic. Kasneje je Škot Francis Home leta 1757 prvi pokazal, da je povzročitelj ošpic kužni dejavnik v krvi bolnikov. Bolj prepoznane so ošpice postale po letu 1912, ko se je potrjene primere v večini držav tudi uradno beležilo.
Virus ošpic sta leta 1954 iz krvi 13-letnega najstnika prvič uspešno izolirala J. F. Enders in C. T. Peebles. Cepivo je Enders skupaj s kolegi izdelal leta 1963. Izboljšano cepivo, ki so ga razvili M. Hilleman in kolegi je nato prišlo na širši trg.
Leta 1957 je Bartlett ugotovil, da je za ohranjanje nadzora nad ošpicami v družbi potrebna vsaj 95 % precepljenost celotne populacije proti ošpicam. Pred letom 1963, ko je cepivo postalo dostopno javnosti, so do svojega 15.
leta starosti za ošpicami zboleli skoraj vsi otroci.
Leta 2011 je Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization, WHO) ocenila, da so ošpice povzročile 158.000 smrti. Za primerjavo – leta 1990 je zaradi ošpic umrlo 630.000 ljudi.
Tudi v lanskem letu so ošpice na vrhu povzročiteljev smrti, ki nastanejo zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem. V razvitih državah se smrt pojavi na v 1-2 primerih na 1000 bolnikov (0,1-0,2%).
V nerazvitem svetu, kjer sta prisotni slabša prehranjenost ljudi in slabša zdravstvena oskrba, pa je smrtnost zaradi bolezni tudi 10 %.
| WHO-regija | 1980 | 1990 | 2000 | 2005 |
| Afriška regija | 1.240.993 | 481.204 | 520.102 | 316.224 |
| Ameriška regija | 257.790 | 218.579 | 1.755 | 66 |
| Vzhodna mediteranska regija | 341.624 | 59.058 | 38.592 | 15.069 |
| Evropska regija | 851.849 | 234.827 | 37.421 | 37.332 |
| Juhovzodno azijska regija | 199.535 | 224.925 | 61.975 | 83.627 |
| Zahodna pacifiška regija | 1.319.640 | 155.490 | 176.493 | 128.016 |
| Svet |
Ošpice: preplah na Obali in na pediatriji
Ljubljana – Pri zdravniku koncesionarju, ki deluje v izolskem zdravstvenem domu, je v petek pomoč iskal bolnik z ošpicami. Dan prej je že kužen spremljal otroka na pregledih na pediatrični kliniki.
Žena in otrok obolelega sta se v nedeljo obrnila na dežurno pediatrično službo v Splošni bolnišnici Izola. Po naših informacijah zaradi zaščite pred ošpicami. Takrat je bilo menda odkrito tudi, da se je že kužen oče z otrokom mudil na pediatrični kliniki. Zaradi tega je nastal preplah.
Ni posumil na ošpice
Oboleli je zaradi zdravstvenih težav pretekli teden obiskal ambulanto zdravnika Andreja Dernikoviča. Ta je pojasnil, da pri obravnavi ni takoj posumil, da gre z ošpice: »Svetoval sem mu kontrolo glede na razvoj dogajanja.« Z ošpicami se je zdravnik med svojo kariero srečal le enkrat, in sicer pred več kot desetimi leti.
Po potrditvi okužbe so pri sodelavki od zdravnika preverili raven protiteles oziroma zaščito, Dernikovič pa je opravil cepljenje kot otrok.
Jutri dopoldne naj bi imel še posvet pri epidemiologu o potrebi po nadaljnji diagnostiki.
Maja Praček, pomočnica direktorja za zdravstveno nego v zdravstvenem domu Izola, je pojasnila, da sta bili v času obiska obolelega pri zdravniku sosednji ambulanti zaprti.
Oboleli tujec, ki dela v Izoli, se po naših informacijah zdaj zdravi doma. Epidemiologi pa odkrivajo vse mogoče kontakte, ki jih je imel v času kužnosti. Do zdaj so jih odkrili preko 250, samo na Obali naj bi jih bilo sto.
Vsem ljudem, ki so bili z okuženim v stiku, bodo posredovali navodila, kako ravnati, preverili pa bodo tudi njihov cepilni status.
Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je povedala, da o oboleli odrasli osebi nimajo najboljših podatkov: »Po naših informacijah pa ni bila cepljena.«
Z virusom ošpic se je mogoče okužiti že po desetih minutah navzočnosti v čakalnici s kužnim človekom, je pojasnila Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana. Dodala je, da se virus v prostoru lahko zadržuje še dve uri po odhodu okuženega.
Ošpice so med najbolj nalezljivimi boleznimi, zboli kar devet od desetih ljudi, ki so v stiku z virusom in niso cepljeni.
Najpogostejši zapleti zaradi ošpic so vnetje srednjega ušesa, pljučnica in encefalitis, to je vnetje možganov. Eden od štirih bolnikov, ki zbolijo za ošpicami, potrebuje bolnišnično zdravljenje.
Eden od tisoč obolelih zboli zaradi encefalitisa, eden ali dva od tisoč bolnikov pa zaradi zapletov umreta.